Ravnanje z odpadno vodo

KANALIZACIJA-ODVAJANJE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE

Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. izvaja obvezno gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih ter padavinskih odpadnih voda na območju Občine Ilirska Bistrica.
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode iz priključenih stavb ter utrjenih površin.
Dejavnost službe odvajanja in čiščenja odpadne vode obsega vzdrževanje in upravljanje čistilnih naprav, vzdrževanje in upravljanje pripadajočega kanalizacijskega sistema z vsemi objekti in napravami, praznjenje greznic in čiščenje grezničnih gošč, visokotlačno čiščenje kanalizacij in zamašenih cevovodov, izdaja projektnih pogojev, soglasij, smernic in mnenj za priključitev na javno kanalizacijo in vodenje vseh evidenc, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. ima v upravljanju cca. 60 km kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objekti. Sistem v samem mestu je pretežno mešanega tipa, z ločenim sistemom so trenutno opremljena  naselja Jasen in Jasenska pila ter  del Topolca, katera odpadna voda se čisti na Centralni čistilni napravi Ilirska Bistrica (9500 PE). V upravljanju imamo še kanalizacijo v naselju Bač s komunalno čistilno napravo MKČN Bač (350 PE), MKČN Knežak (600 PE), MKČN Podgrad (900 PE) in MKČN Hrušica (350 PE).

MKČN HRUŠICA

MKČN PODGRAD

MKČN KNEŽAK

MKČN BAČ

ČISTILNA NAPRAVA
Glavne tehnične značilnosti čistilne naprave:CČN Ilirska

CČN Ilirska Bistrica

Bistrica je pričela z obratovanjem konec junija 2003. Projektirana je za čiščenje komunalnih odpadnih vod mesta Ilirska Bistrica in njej bližnjih vasi in naseljih. Njena projektirana zmogljivost je 9500 populacijskih enot. Nanjo sta priključena dva večja industrijska obrata (Lesonit in Transport Ilirska Bistrica) in približno 4500 prebivalcev. Čistilna naprava ima črpališče, peskolov, dva SBR bazena, zgoščevalnik za blato in centrifugo za dehidracijo odvečnega blata. Čistilna naprava je računalniško krmiljena in deluje neprekinjeno 24 ur dnevno vse dni v letu.

Opis tehnologije:Odpadna voda doteka po dotočni kanalizaciji v kanal grabelj. Ta je opremljen s finimi grabljami, s katerimi se odpadna voda očisti trdnih odpadkov, ki so večji od 6 mm. Odpadki z grabelj se odlagajo v kompaktor, ki je opremljen s sistemom za izpiranje, ki odpadke spere in skompaktirane odloži v kontejner.

Z grabljami očiščena voda nato odteka v vhodno črpališče, od koder se prečrpava v prezračeni peskolov z lovilnikom maščob. Tu se izloči večina trdnih delcev manjših od 6 mm, ki ne plavajo v vodi (zrna peska in ostali trdni delci) kot tudi snovi, ki plavajo na površini vode(olja, maščobe itd).Maščobe in ostali plavajoči delci se s spiralnim transporterjem izločajo v kontejner in odvažajo na komunalno deponijo. Suspenzija peska in ostalih trdnih delcev se s potopno črpalko črpa v pralnik peska. Trdne delce se s spiralnim transporterjem izloča v kontejner in odvaža na komunalno deponijo.

Mehansko očiščena odpadna voda gravitacijsko odteka iz peskolova v razdelilni jašek ter se nato izmenično preliva v prvi ali drugi bazen SBR reaktorja oz. biološkega bazena. Tu se s pomočjo aerobnih mikroorganizmov odpadna voda očisti škodljivih snovi raztopljenih v njej .Vnos zraka in s tem kisika v odpadno vodo poteka skozi  talna vpihovala. Glede na cikel delovanja reaktorjev, bistra in očiščena  voda po procesu usedanja mikroorganizmov s pomočjo premičnih  cevnih  žlebov gravitacijsko odteka preko merilnega jaška v sprejemnik reko Reko. V merilnem jašku je nameščena merilna oprema za merjenje pH vrednosti in temperature ter pretoka in količine iztočne vode ter mesto, kamor je mogoče namestiti opremo za izvajanje obratovalnega monitoringa  (sonda za meritev pretoka,  vzorčevalnik itd.).

Odvečne (prirasle) mikroorganizme (biološko blato) se iz biološkega reaktorja po potrebi  s potopnima črpalkama črpa v zgoščevalnik blata, ki ima dvojno funkcijo in sicer kot zalogovnik in zgoščevalnik blata. Tu mikroorganizmi odmrejo, blato se useda, izločena odpadna voda pa preko odcejalnika odteka nazaj  na čiščenje v biološki reaktor. Suspenzija blata  iz zgoščevalnika se po potrebi  prečrpava na napravo za dehidracijo blata – centrifugo, ki je nameščena v upravni stavbi.

MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z ZMOGLJIVOSTJO DO 50 PE

Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se je konec leta 2015 spremenila zakonodaja, predvsem so pomembne novosti, ki urejajo področje MKČN. Najpomembnejši veljavni predpisi s tega področja so:

  • Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15),
  • Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št 64/12, 64/14, 98/15)
  • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/12, 98/15)
  • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Ur l. RS, št. 94/14, 98/15)

Zakonodaja predpisuje obveznosti lastnika/upravljavca MKČN do 50 PE: prijavo MKČN izvajalcu javne službe, izvedbo poročila o opravljenih prvih meritvah ter obveznosti glede ravnanja z blatom, hranitve dokumentacije in pregleda MKČN.

POSTOPEK PRIJAVE, PRVE MERITVE IN ZNIŽANJE OKOLJSKE DAJATVE ZA MKČN DO 50 PE

Ustreznost obratovanja MKČN do 50 PE se ugotavlja z izvedbo poročila o prvih meritvah z analiznim izvidom in z izvedbo poročila o pregledu MKČN.

  1. Lastnik (upravljavec) MKČN do 50 PE mora po vgradnji male komunalne čistilne naprave v roku 15. dni po začetku njenega obratovanja izvajalca javne službe pisno obvestiti z »Obvestilo o zacetku obratovanja MKCN do 50 PE« ter ga posredovati na naslov JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., Prešernova 7, 6250 Ilirska Bistrica. Pravilno izpolnjen obrazec služi za izdelavo »Poročila o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE« ter za evidenco o MKČN, ki jo mora izvajalec javne službe voditi skladno z zakonodajo. Podatke, pridobljene iz evidenc, mora vsako leto poslati na naslov Ministrstva za okolje in prostor.
  2. Lastnik oz. upravljavec MKČN mora pri akreditiranem laboratoriju (http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/tabela/5) naročiti prve meritve iztoka iz naprave in sicer po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po prvem zagonu MKČN. Izvajalec bo na podlagi meritev izdal analizni izvid. V kolikor je izvid neustrezen, je potrebno meritve ponoviti.
  3. V roku 30 dni po pridobitvi skladnega analiznega izvida mora lastnik MKČN izpolniti »Poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE « in ga posredovati, skupaj z analiznimi izvidi na Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o..
  4. Po prejemu popolne dokumentacije in skladnega analiznega izvida ter ustreznega obratovanja se lastniku MKČN zniža okoljska dajatev za 90%.
  5. V prvem naslednjem koledarskem letu po izvedbi prvih meritev (in nato na vsaka 3 leta) izvajalec javne službe opravi pregled MKČN, kjer preveri obratovanje in vzdrževanje MKČN ter način odvajanja komunalne odpadne vode. O terminu pregleda vas pisno pisno obvestimo vsaj teden dni prej. Na podlagi pridobljenih podatkov in terenskega ogleda izvajalec izda »Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE«. Nadaljnji pregledi MKČN se ne izvedejo, če lastnik v roku za izvedbo pregleda predloži skladne analizne izvide, ki jih je izvedel pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa.
  6. V kolikor se med pregledom ugotovi, da naprava ne deluje ustrezno, se preneha upoštevati znižana okoljska dajatev. Enako velja v primeru, če so v analiznem izvidu presežene mejne vrednosti.